»Zato hvala Lutkovnemu gledališču Maribor za posluh, da je zelo pomembno, da se te zavržene živali povežejo, da jim uspe preživeti, narediti veliko pomembnih stvari in si podaljšati življenje.«

»Ko sem ob koncu dvajsetih opustila gledališče in začela pisati knjige, sem verjela, da mi bo uspelo.«

»Vse skupaj me spominja na neki starejši pojav, na tiste ploskače v gledališčih, ki so jih najeli za to, da ploskajo.«

»Gledališče me zanima takrat, ko izstopa iz diskurza umetnosti in stopa v javno polje neumetniškega.«

»Program smo izvajali v obsegu, kot je bil predviden, hkrati nam je uspelo izvesti najdaljši Teden slovenske drame, kar jih pomnim, in voditi evropski projekt.«

»Človek, ki mu uspe nasmejati te Slovence, si pa res zasluži nagrado.«

»Gledališče in gledališka igra zame ni monolog, ampak dialog. Dialog z avtorsko ekipo, ki mi pride nasproti, s kolegi, ko skupaj razmišljamo o predstavi, in v končni fazi dialog med nami in vami, ki poteka preko predstave. To so trenutki, ki so pomembni.«

»To, kar zaseda pozornost nas, zasanjanih v to lagodnost, so tako trivialne in minljive teme, da iz njih seva ničevost našega obstoja danes, tukaj, zdaj. Zato je edina tema, ki mi pride na misel – Sejem ničevosti.«

»Res sem pustil srce na parketu, če se izrazim v športnem žargonu. Vožnja med Ljubljano, kjer živim, in Novo Gorico je postala prepreka. Ne uspe mi več.«